10. Dan: Playa de Luaña - Comillas - Colombres - La Franca (43 km)
Ok, vidim, da bo potrebno razmisliti o garderobi. In se morda znebiti črne in bele sivine :-)
Z lastnikom hotela na plaži sva se stežka dogovorila za "zgodnji" zajtrk ob osmih (normalno ga postrežejo ob devetih). Pojem, nase navlečem mokre cunje, ker se čez noč niso posušile, spakiram in grem. Vau, s hriba je hotel videti res vrhunsko.
O, ja...zdaj sem res na obali. Čudoviti razgledi, ravno pravšnje vreme za hojo - sončno, ne prevroče in četudi po asfaltu...vse je ok, ko zagledaš morje, slišiš bučanje valov in sapica pripiha vonj po soli.
V Comillas spoznam, da obstajajo majhna mesteca z ogromno starimi stavbami in posledično morjem turistov. Kakor hitro je možno, ga zapustim in nadaljujem proti morju.
Sprehodim se po plaži, bosa, da čutim pesek in hladen ocean preko stopal v celo telo. Nebeško. Nekje na pol poti začne pihati na vso moč in dobim celo brezplačen peščeni piling. Ahhhhhhh....
Alberg v Colombresu s 130 posteljami me odbije že od zunaj (grda modra stavba, z zaprtimi polkni in socialističnim pridihom)...ne, ne, tole ne bo zame. Nadaljujem in po dobrih 3 km je tu alberge. Z najboljšo hospitaliero na svetu. Ponudi mi limonado še preden sezujem superge, opere moje cunje, jih posuši in zloži, medtem pa skuha večerjo za prste obliznit. Vprašam neumno vprašanje - ali je romarka. Seveda, biti moraš romar, da si lahko hospitaliera...kako sem vesela:-)
Današnja cvetka: pred albergom sedi gospa, malo starejša od mene...bežen pogled na njen telefon mi sporoča, da je iz naših koncev. Hrvatica :-) Zelo poduhovljeno bitje, ki mi pove, da je Bog zame izbral izgubo nahrbtnika zato, da bom doumela, da ne potrebujem toliko kot mislim. Res je, ampak: ali mi ga lahko prosim že vrneš nazaj????
Današnje spoznanje: za soncem pride dež, pa spet posije sonce in potem spet pada dež. Tako pač je.
Št. korakov: ni podatka.
Št. nadstropij: ni podatka.
Status nahrbtnika: nič novega.
Z lastnikom hotela na plaži sva se stežka dogovorila za "zgodnji" zajtrk ob osmih (normalno ga postrežejo ob devetih). Pojem, nase navlečem mokre cunje, ker se čez noč niso posušile, spakiram in grem. Vau, s hriba je hotel videti res vrhunsko.
O, ja...zdaj sem res na obali. Čudoviti razgledi, ravno pravšnje vreme za hojo - sončno, ne prevroče in četudi po asfaltu...vse je ok, ko zagledaš morje, slišiš bučanje valov in sapica pripiha vonj po soli.
V Comillas spoznam, da obstajajo majhna mesteca z ogromno starimi stavbami in posledično morjem turistov. Kakor hitro je možno, ga zapustim in nadaljujem proti morju.
Sprehodim se po plaži, bosa, da čutim pesek in hladen ocean preko stopal v celo telo. Nebeško. Nekje na pol poti začne pihati na vso moč in dobim celo brezplačen peščeni piling. Ahhhhhhh....
Vreme se skisa, ko obujem superge začne deževati. Ura je eno popoldne, ravno prav za kosilo. Ko pojem, že spet sije sonce in spet je vse prav. In glej, glej...videti je da imam tudi svojo reko, ki se izliva v ocean:-) Lepo!
Današnja cvetka: pred albergom sedi gospa, malo starejša od mene...bežen pogled na njen telefon mi sporoča, da je iz naših koncev. Hrvatica :-) Zelo poduhovljeno bitje, ki mi pove, da je Bog zame izbral izgubo nahrbtnika zato, da bom doumela, da ne potrebujem toliko kot mislim. Res je, ampak: ali mi ga lahko prosim že vrneš nazaj????
Današnje spoznanje: za soncem pride dež, pa spet posije sonce in potem spet pada dež. Tako pač je.
Št. korakov: ni podatka.
Št. nadstropij: ni podatka.
Status nahrbtnika: nič novega.










Katerega odtenka sive? Oko razloči 50 njih ... Bojda.
OdgovoriIzbrišiEj, sam bi bil dober izziv, ko prideš nazaj. En teden ne smeš obleči nič črnega in belega. Pa da vidmo 😊
OdgovoriIzbrišiA se kdo javi, da mi posodi kakšen kos pisanih oblačil? Sicer bi morala hoditi gola :-)
OdgovoriIzbrišiJaz ne :D
OdgovoriIzbriši"Cesarjeva nova oblačila" by TTH ;)