5. Dan: Bilbao - Portugalete - Pobeña (28 km)
Manca, prav imaš! Če si zares utrujen, lahko spiš kot angelček. Tudi brez čepkov :-)
Po poznem zajtrku vzamem pot pod noge skozi mesto. Ki še spi, čeprav je ura devet. Blažen mir. Na tak dan lahko hodim skozi katerokoli mesto...
Edina znamenitost za katero vem v Bilbau je Gugenheim muzej, meni zanimiv predvsem od zunaj. Kaj točno je v njem, ne vem. Do tja sem skorajda pritekla, tako me je tiščalo lulat.
Privoščim si še coca colo in nadaljujem. Ob reki (neznanega imena), industrijskem delu, po asfaltu. Temperatura se približuje 30 stopinjam, zdi se kot pekel. Stopala gorijo, znoj teče vsepovsod. Marija....
Portugalete je zanimivo mestece (v smeri Bilbao - Atlantik), živahno, reko prečkam na nevsakdanji način, z neke vrste gondolo ali rečnim trajektom. In potem še eno presenečenje - v klanec mi ni treba peš, ampak se peljem na tekočem traku. Oh, kako lepo romanje :-) Še skromno kosilo, potem pa naprej na Pot.
Že zjutraj je bilo jasno, da danes ne bom hodila daleč. Ker je nedelja. In mi ni treba. Moj cilj je Pobeña, kraj ob morju cca 12 km iz Portugalete. Tudi v sanjah nisem pričakovala, da bom hodila po tri pasovnici....
Znova ....
In znova. Zdi se, da so načrtovalci te poti predvsem šoferji in ne pešači in kolesarji :-) Niz prometnih znakov je preprosto osupljiv...
In ko že končno zagledam morje in se mi zdi, da sem na cilju ...
Očitno še nisem ;( Hodim in hodim, vleče se kot čigumi najslabšega okusa. Kljub vsemu, mine tudi to. Prispem do morja, do alberga s prosto posteljo, restavracijo čez cesto in toplo vodo pod tušem. Operem nogavice in majico in iz ta hudega sem ven :-)
Lahko noč vam želim!
Št. korakov: ni podatka.
Št. nadstropij: ni podatka.
Status nahrbtnika: se išče.
Po poznem zajtrku vzamem pot pod noge skozi mesto. Ki še spi, čeprav je ura devet. Blažen mir. Na tak dan lahko hodim skozi katerokoli mesto...
Edina znamenitost za katero vem v Bilbau je Gugenheim muzej, meni zanimiv predvsem od zunaj. Kaj točno je v njem, ne vem. Do tja sem skorajda pritekla, tako me je tiščalo lulat.
Privoščim si še coca colo in nadaljujem. Ob reki (neznanega imena), industrijskem delu, po asfaltu. Temperatura se približuje 30 stopinjam, zdi se kot pekel. Stopala gorijo, znoj teče vsepovsod. Marija....
Portugalete je zanimivo mestece (v smeri Bilbao - Atlantik), živahno, reko prečkam na nevsakdanji način, z neke vrste gondolo ali rečnim trajektom. In potem še eno presenečenje - v klanec mi ni treba peš, ampak se peljem na tekočem traku. Oh, kako lepo romanje :-) Še skromno kosilo, potem pa naprej na Pot.
Že zjutraj je bilo jasno, da danes ne bom hodila daleč. Ker je nedelja. In mi ni treba. Moj cilj je Pobeña, kraj ob morju cca 12 km iz Portugalete. Tudi v sanjah nisem pričakovala, da bom hodila po tri pasovnici....
Znova ....
In znova. Zdi se, da so načrtovalci te poti predvsem šoferji in ne pešači in kolesarji :-) Niz prometnih znakov je preprosto osupljiv...
In ko že končno zagledam morje in se mi zdi, da sem na cilju ...
Očitno še nisem ;( Hodim in hodim, vleče se kot čigumi najslabšega okusa. Kljub vsemu, mine tudi to. Prispem do morja, do alberga s prosto posteljo, restavracijo čez cesto in toplo vodo pod tušem. Operem nogavice in majico in iz ta hudega sem ven :-)
Lahko noč vam želim!
Št. korakov: ni podatka.
Št. nadstropij: ni podatka.
Status nahrbtnika: se išče.




















21. maj! Prelomn dan ... Sendvič na sliki! Sendvič (za moj okus sicer nekolk preveč zelenjave)! To je to, stara. Ampak ... Ko sem že mislila, da so tvoje brbončiče končno prišle iz jame, Marija Snežna, vidim zadnjo sliko :P.
OdgovoriIzbrišiOj, to je sedaj prelomno, km :-) po 30, počasi, boš postala popotnica
OdgovoriIzbriši