9. Dan: Boo de Pielagos - Santillana del Mar - Playa de Luaña (34 km)

Končno mi je uspelo vstati in pojesti zajtrk nekoliko bolj zgodaj in na pot sem se odpravila (že) ob 7:30. Za dnevno dozo adrenalina je poskrbela pot preko mostu za vlake (in nikogar drugega). Gre za ilegalni prehod na drugo stran brega reke, ki pa je del uradne poti :-) Lahko bi šla naokoli, a to bi pomenilo dodatnih 8 km. Ni potrebe :-)





Se še spomnite, da hodim po severni poti, pravijo ji tudi Camino de la Costa? Le kje za vraga je zdaj ta obala? In kje je kaj razen asfalta in žgočega sonca? Še kužki so v zen počutju, rahlo povzdignejo glavo, ko greš mimo, to da ležijo sredi ceste, pa jih ne moti prav nič. O lajanju in skakanju ni ne duha ne sluha.


Vroče je ko v peklu, pot pa vodi mimo vasic, brez sence in k sreči tudi brez trume avtomobilov. Vsaj ušesa lahko malo počijejo.




Tik pred današnjim ciljem srečam rusko romarko. V kiklici, z ogromnim nahrbtnikom. Nevoščljivost je včasih huda reč :-) Pravi, da je prišla iz Santanderja, da hodi prvi dan. Izgleda odlično in nič kaj utrujeno. Kje je skrivnost? V avtobusu, odvrne. Ko greva mimo prvega alberga, se odloči ostati. Mene pa vseeno zanima, kje je tista plaža, ki jo vidim na zemljevidu. In kmalu zatem tudi na obzorju.


Čeprav mi je vroče in komaj še premikam svoje noge, se potrudim. Mislim, da bi nekje blizu obale moral biti še en alberg. Res je! Ampak cel kilometer stran, zato morja ne vidim, niti ne slišim :( Vprašam ali se da spati bližje. Da, na plaži sta dva hotela.
V resnici je samo eden na plaži (ampak res na plaži), in ta bo danes moj dom!



Današnja cvetka: na poti sem srečala romarja. Preden sem ga dohitela, sem razmišljala od kod bi lahko bil. Zdel se mi je podoben nemcu. Ko ga dohitim, se izkaže da je res. In da se je tudi izgubil skoraj vsak dan. Iskanje rumenih puščic mu ne gre dobro od rok, vožnja z avtobusom pa mu že počasi godi. Zaželim mu Buen Camino! in nadaljujem. Čez 10 minut se ozrem nazaj, a ga ne vidim več. Pa se ja ni spet izgubil???
Današnje spoznanje: na koncu je vedno vse dobro.
Št. korakov: ni podatka.
Št. nadstropij: ni podatka.
Status nahrbtnika: ponovno najden v Müenchnu, po tem, ko je šel na nepričakovan izlet v Berlin. Točen datum prihoda v Španijo ni znan. Želim si, da bi bil jutri pri meni.



Komentarji

  1. Prilika o izgubljenem ruzaku počas dobiva svoj epilog. Vesela zate! K kanta za smeti. In ta je zlo vesela. Kanta. Za smeti. Pa vidm, da ti tud. Zlo čedna slikca. Več takih, prosim. Morebiti jutr izvem, kako zgleda šal. Majčka pa zlo lepo paše k frizuri xD. Barvno usklajenost mam v mislih, če sem natančna :P

    Because i'm happy ---> https://www.youtube.com/watch?v=MOWDb2TBYDg

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala za filozofojo. Drugace pa meni vsec, tko pisana. Res vsec🙌. V pricakovanju....

    OdgovoriIzbriši
  3. Zelo dobro izgledaš, ali je to zaradi majice ali lahke prtljage :-)?

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. Dan: Padrón - O Cadavo - Castroverde - Lugo (61 km)

22. Dan: O Pino - Santiago de Compostela (29 km)

14. Dan: Pola de Siero - Oviedo (21 km)