17. Dan: Compiello - Berducedo - Embalse de Salime (47 km)

17. Dan: Compiello - Berducedo - Embalse de Salime (47 km)

Ne morem in ne morem vstati s postelje. Topla, mehka in tako udobna. Zunaj pa megla, ki rosi in mraz. Kdo bi si želel ven? Do devetih se mi končno uspe pripraviti in odidem. Megla je tako gosta, da bi si lahko nadela pelerino. Vidim komaj kak meter predse. Vidim meglo in 4 barve mavrice - razposajeni španci, ki jih vreme ne moti. Sploh! Pojejo, se smejejo in zabavajo. Samo počasni so ko polži :-)



Današnja etapa ima čudovito ime - kraljeva etapa. Po njej naj bi hodil prvi kralj (ne vem kateri) takoj po tistem, ko je papež potrdil, da so v Santiagu Jakobove kosti. Kasneje ta del poti dobi ime "Hospitales", saj se na njem nahaja več pradavnih romarskih bolnišnic, oskrbovalnic.



Zanimivo je to, da se le-te nahajajo na nadmorski višini 1.000 metrov in več. Sprašujem se zakaj? Bojda je včasih veliko romarjev iz francoske poti zavilo v Leonu proti Oviedu (Camino San Salvador), od tam pa nazaj na francosko pot (Camino Primitivo). Ker je ta obhod fizično naporen (veliko vzponov) in ker nekoč niso imeli razkošja kot ga imamo danes (banane, čokolade, energijske ploščice, bari vsakih nekaj km, tehnična oblačila, obutev, ki hodi sama itd), so jim moči pojenjale....in tu pridejo na vrsto te Hospitales. Kdo ve, koliko jih je omagalo pred njimi?


Gosta megla ni in ni hotela oditi. A malo pred poldnevom (očitno tukaj deluje po ustaljenem urniku) se delno razkadi, posije sonce in ponudi osupljive razglede.
Družbo mi dela kobilica...




 A kar gre gor, mora tudi dol :-) Počasi se spuščamo in kot bi trenil pridemo v mesto z albergom, barom in restavracijo. Eh,  5 km pa še zmorem, a ne?



Današnja cvetka: ko se približujem albergu v vasi La Mesa, me lepo pozdravita dve kravi (za kateri se zdi, da sta tu zato, da preverita in požegnata prišleke). Vidim se z nogami v luftu, kozarcem vina v eni in cigaretom v drugi roki. Ampak....alberg je zaprt in opustošen.


Naslednja možnost za spanje čez 10 km. Kar stemnilo se mi je pred očmi. Jebi ga, si mislim in odvandram dalje. V klanec gor. Piknik pavza.


Potem pa dol. Zelo dol. Pot se vleče kot ponedeljek po dopustu. In tam je ona ... še dobro, da je bolj lena kot jaz :-)


Na koncu ni 10 km, ampak 12 km. A dobim posteljo, vročo vodo, večerjo, z vinom in sladico. In krvavi žulj :(



Današnje spoznanje: ne glede na situacijo, vedno lahko poskrbim, da se iz nje potegnem najboljše. Piknik pavza pred zadnjimi 10 km ti vlije moči, energije in volje. Če hočeš :-)

Št. korakov: 61.591
Št. nadstropij: 344

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. Dan: Padrón - O Cadavo - Castroverde - Lugo (61 km)

Slika
Ko smo se puncami zvečer pogovarjale o naslednjem dnevu, sem zaradi dejstva, da bo nedelja in da sta v dometu 35 km samo dve možnosti za spanje (in praktično nič drugega, ker gre za majhne vasice), napletla idejo, da potegnem do Luga. Iz heca. In iz firbca. Nobena se mi ni hotela pridružiti. Ampak ideja je dobra, kajne? Po vodniku naj bi bilo do tam 53 km. Povsem izvedljivo :-) Štartali smo zgodaj (ob 7ih). Bilo je mraz. Zelo mraz. Do kave, postrežene na še ne viden način. Potem je posijalo sonce in postalo je toplo. Št. romarjev se je strašno povečalo. Cca 20-30 jih je na poti...št., ki ga doslej nisem bila vajena. Se že čuti vpliv francoske poti? Priti do bara je loterija, do restavracije pa danes misija nemogoče. Malo kave in Coca-Cole, ostalo iz nahrbtnika. Zdi se mi, da celo pot jem. Da preprečim, da poide.energija, kajpak. V Castroverde se poslovim od romarjev. Pred menoj je še 20 km. Ura je 16:00. Najkasneje ob osmih bom v Lugo. Kar je super! Le da sem pozab...
Preberite več

22. Dan: O Pino - Santiago de Compostela (29 km)

Slika
Zajtrk prvakov, sonce in nebo brez oblakov ter zadnji pohodni dan. Odlična kombinacija! Množica romarjev je nepopisna. Sled pričakovanja je zaznati na vseh obrazih. Celo na stranišču - z gospo iz Mehike ugotoviva, da dekleta res kar naprej lulamo. Kadarkoli in kjerkoli. Zdaj ne mislim več, da imam samo jaz to težavo :-) Vzpon na Monte Gozo in očarljiv pogled na spomenik oznanjata, da smo blizu. Še nekaj korakov po hribu navzdol in tu je - Santiago de Compostela v vsem svojem blišču. Mesto je presenetljivo prazno, a prihod v romarski urad, kjer izdajajo Compostele, me šokira. 1 ura 45 minut čakanja. Potem obisk katedrale in konec. Pot je zaključena. Sklepne misli? Prezgodaj. Občutki? Počutim se fino. Vesela, da mi je uspelo, da sem tukaj in da bom kmalu sezula superge, si privoščila dolg in vroč tuš in malo počila:-) Povzetek? Pot je bila lepa, mirna in spokojna. Narava je na severu dih jemajoča, sprehodi po obali sproščujoči, ljudje prijazni in ...
Preberite več

14. Dan: Pola de Siero - Oviedo (21 km)

Slika
Koliko dela sem imela včeraj. Iz MOJEGA nahrbtnika vse ven, da se sploh spomnim, kaj in kje točno imam vse stvari. Potem vse ven iz novega in ugotoviti, kaj poslati domov in kaj nositi dalje. Debata z ostalimi romarji, ki so opazili nenavadno vedenje, opogumi mlado madžarko in me vpraša ali bi ji prodala spalko (ker imam dve). Je nima? Ima, ampak veliko...moja se ji zdi tako zelo priročna. Hitro se zmeniva in zamenjava. No, pa se je le nekaj dobrega izcimilo iz tega :-) Potem preberem komentarje, javne in privatne, in ugotavljam, da morda ne razumete, kaj se tukaj pravzaprav dogaja. Naj pojasnim... Romarji na Camino del Norte in Primitio v povprečju prehodijo 20 - 25 km na dan. Redki so tisti, ki jih naredijo 30 ali več. In skoraj nobenega, ki bi jih delal 40. Dodatno: trenutno so na poti predvsem starejši pari, večinoma iz Nemčije in Francije, ki se držijo sami zase. In seveda ne govorijo drugega jezika kot svojega. Kar je naporno v komunikaciji. Mladih je malo. Ti so simpatični, vs...
Preberite več