19. Dan: Padrón - O Cadavo - Castroverde - Lugo (61 km)

Ko smo se puncami zvečer pogovarjale o naslednjem dnevu, sem zaradi dejstva, da bo nedelja in da sta v dometu 35 km samo dve možnosti za spanje (in praktično nič drugega, ker gre za majhne vasice), napletla idejo, da potegnem do Luga. Iz heca. In iz firbca. Nobena se mi ni hotela pridružiti. Ampak ideja je dobra, kajne? Po vodniku naj bi bilo do tam 53 km. Povsem izvedljivo :-)

Štartali smo zgodaj (ob 7ih). Bilo je mraz. Zelo mraz. Do kave, postrežene na še ne viden način. Potem je posijalo sonce in postalo je toplo.

Št. romarjev se je strašno povečalo. Cca 20-30 jih je na poti...št., ki ga doslej nisem bila vajena. Se že čuti vpliv francoske poti?

Priti do bara je loterija, do restavracije pa danes misija nemogoče. Malo kave in Coca-Cole, ostalo iz nahrbtnika. Zdi se mi, da celo pot jem. Da preprečim, da poide.energija, kajpak. V Castroverde se poslovim od romarjev. Pred menoj je še 20 km. Ura je 16:00. Najkasneje ob osmih bom v Lugo. Kar je super! Le da sem pozabila, da človek po 10ih urah hoje morda postane malo utrujen....

Današnja cvetka: do Castroverde je bila pot označena vrhunsko. Zelo zgledno. Smerni kamni vsakih 500 metrov, včasih tudi na veliko manj. In vedno tam,.kjer ga romar potrebuje. Potem, sprememba. Pojavijo se kamni, z rdečim križem, ki govori NE. In kamni z zeleno puščico. In mali rdeči količki, ki morda nakazujejo smer. In kjer bi morala biti oznaka, da je do Luga še 10 km, je pisalo 14 km. Motivacija v poden, kar strgala sem se po tleh. Lugo ni in ni hotel priti. Tudi na obzorju ničesar. Samo streljaj oddaljena in vse kar vidim je makedam in grmovje. Potem prečkam avtocesto. Zdaj bo....Figo.

 Iskanje puščic je postal lov na zaklad. Res jih je malo. Posteljo imam rezervirano v hostel/albergu Roots&Boots. Ki je na koncu mesta. Ko končno pridem so Luga, moram še čez celo mesto. Ki je v svojem starem jedru, za obzidjem zelo lepo. Tudi katedralo ima. Iz nenadnega razloga stopim noter. Verjetno sem videti napol mrtva, ker me eden od župnikov (ali kaj drugega po okupaciji, ne vem) vpraša, če sem ok. Pogledam ga kot boga in vprašam ali lahko dobim stempiljko za v credencial. Seveda. Rahlo omotična nadaljujem. Samo še 1 km. Prispem. Ob 22ih sem v sobi. Ppd tušem samo mrzla voda. A pranje in sušenje cunj je zastonj. Grem na pizzo. Pojem celo. Potem se zlijem v posteljo. In ko me svet sanj odpelje v nirvano zaslišim glasove. Glasne, jezne, obupane. En kup ropotanja. Dva se zelo prepirata. Ampak meni je vseeno. Zaspim...

Današnje spoznanje: potrebujem počitek. Konkreten.

Št. korakov: 78.895
Št. nadstropij: 263