Santiago - Madrid - Benetke - Dom (9,35 km)
Dopoldanski sprehod skozi mesto. Kava. Avtobus do letališča. Letalo.
Pristanek. Potem bi si pa človeku prilegel en cigaret.
V glavnem mestu Španije imajo lepo in veliko letališče. Vendar to letališče ne premore kadilnice. Ali zunanjega vrta. Ali vsaj zelenice zunaj letališke zgradbe. Ali...
Po pristanku torej zapustim letališče, kot da bi bil Madrid moj cilj in ne postanek. Seveda hitro ugotovim, da peš z njega ne bo šlo in da mi preostane samo umazana betonska klop med letališko zgradbo na eni in garažni hiši na drugi strani. Levo od mene se vozijo taksi, desno pa avtobusi. Za cigaret bo že. Ali štiri :-)
Potem se zvlečem nazaj, ponovno čez check in. Ne pričakujem nobenih zapletov. V Santiagu jih ni bilo, oporečne artikle sem vrgla v smeti (deodorant, tuš gel, nož). A tokrat ne gre tako zlahka. Ruzak moram v celoti izprazniti, a se ne vznemirjam. Vse je ok, samo kremo za noge (prevelika embalaža) mi vzamejo. Samo, da je ruzak pri meni!
Imam še tri ure pred naslednjim letom, zato čas dobro izkoristim.
Najprej kosilo - izberem samo zdravje - polno mero vitaminov in mineralov.
Parkrat vmes grem na wc, pa v duty free, s prijatelji doma, ki so se pred kratkim vrnili s francoske romarske poti, se zmenimo za španski piknik v nedeljo, naročim hobotnico (na jedilniku bo pulpo) in pet ur čakanja mine kot bi trenil.
Vrsta za na letalo je dooooolga, spet bo poln. Stevardesa, ki vztraja, da je potrebno ročno prtljago dati v cargo prostor, me vznemiri. Ne vem, ali mi je na ksihtu pisalo, da ruzaka ne dam ali pa je pobrala že dovolj kovčkov, a pri meni se je končno ustavila in na letalo sem zakorakala s svojim ruzakom, varno oprtanim na ramah :-)
Let se mi zdi neskončno dolg, ko pristanemo, vem da sem že skoraj doma. Družina me pričaka. Srečna, ker vidim znane obraze in sled veselja na njih. Za dobrodošlico prejmem individualizirano pohodno palico (seveda leseno), na kateri je zapis v latinščini, ki pomeni: Enkrat romar, vedno romar. Se zelo strinjam.
Približno 850 km dolga romarska pot je prehojena, zaključena. Izkušnja je bila veličastna in je presegla zastavljena pričakovanja. Njihova teža pa verjetno pride s kakšnim dnem zamika.
Hvala vsem, ki ste me spremljali in dihali z mano. Tudi zaradi vas je bil marsikateri korak in dan lažji.
Št. korakov: 12.142
Št. nadstropij: 7
Pristanek. Potem bi si pa človeku prilegel en cigaret.
V glavnem mestu Španije imajo lepo in veliko letališče. Vendar to letališče ne premore kadilnice. Ali zunanjega vrta. Ali vsaj zelenice zunaj letališke zgradbe. Ali...
Po pristanku torej zapustim letališče, kot da bi bil Madrid moj cilj in ne postanek. Seveda hitro ugotovim, da peš z njega ne bo šlo in da mi preostane samo umazana betonska klop med letališko zgradbo na eni in garažni hiši na drugi strani. Levo od mene se vozijo taksi, desno pa avtobusi. Za cigaret bo že. Ali štiri :-)
Potem se zvlečem nazaj, ponovno čez check in. Ne pričakujem nobenih zapletov. V Santiagu jih ni bilo, oporečne artikle sem vrgla v smeti (deodorant, tuš gel, nož). A tokrat ne gre tako zlahka. Ruzak moram v celoti izprazniti, a se ne vznemirjam. Vse je ok, samo kremo za noge (prevelika embalaža) mi vzamejo. Samo, da je ruzak pri meni!
Imam še tri ure pred naslednjim letom, zato čas dobro izkoristim.
Najprej kosilo - izberem samo zdravje - polno mero vitaminov in mineralov.
Parkrat vmes grem na wc, pa v duty free, s prijatelji doma, ki so se pred kratkim vrnili s francoske romarske poti, se zmenimo za španski piknik v nedeljo, naročim hobotnico (na jedilniku bo pulpo) in pet ur čakanja mine kot bi trenil.
Vrsta za na letalo je dooooolga, spet bo poln. Stevardesa, ki vztraja, da je potrebno ročno prtljago dati v cargo prostor, me vznemiri. Ne vem, ali mi je na ksihtu pisalo, da ruzaka ne dam ali pa je pobrala že dovolj kovčkov, a pri meni se je končno ustavila in na letalo sem zakorakala s svojim ruzakom, varno oprtanim na ramah :-)
Let se mi zdi neskončno dolg, ko pristanemo, vem da sem že skoraj doma. Družina me pričaka. Srečna, ker vidim znane obraze in sled veselja na njih. Za dobrodošlico prejmem individualizirano pohodno palico (seveda leseno), na kateri je zapis v latinščini, ki pomeni: Enkrat romar, vedno romar. Se zelo strinjam.
Približno 850 km dolga romarska pot je prehojena, zaključena. Izkušnja je bila veličastna in je presegla zastavljena pričakovanja. Njihova teža pa verjetno pride s kakšnim dnem zamika.
Hvala vsem, ki ste me spremljali in dihali z mano. Tudi zaradi vas je bil marsikateri korak in dan lažji.
Št. korakov: 12.142
Št. nadstropij: 7
We love you too :)
OdgovoriIzbrišiDobrodošla doma in se vidimo v nedeljo.
Ja, res se obcuti v zraku da si blizu. Juuuuuhej, ze dolgo se nisem tako veselila ponedeljka.
OdgovoriIzbrišiKomaj te čakam v ponedeljek :).
OdgovoriIzbriši