11. Dan: La Franca - Llanes - Nueves (39 km)

Gospa iz Hrvaške, zelo verna in pobožna, je včeraj rekla: "Najdaljša pot je pot razumevanja iz glave do srca." Ves dan premišljujem o tem, pa nekako ne vem, če je res vedno tako. Včasih se stvari zgodijo v srcu, pa nikakor ne zlezejo do možgan. Vendar pa drži, da ko glava ugotovi, da se srce moti ali pa čuti povsem pravo stvar, le-ta tega včasih ne more sprejeti. Je imela to v mislih? Če jo še srečam, bova spet rekli kakšno na to temo :-)






Vreme se zabava, zabavam se tudi jaz - jakna gor, jakna dol. Ruta okrog vratu, ruta zavita okrog naramnice... V mestu dneva (Llanes) si privoščim odmor, malico in Coca-Colo, potem nadaljujem. Noge se obnašajo čudno. Koraki bolijo. Kaj je zdaj??? Postanem na klopici ob cesti in sezujem čevlje. Jebemtiš! Žulji so prišli na obisk. Nenapovedano!!! In jaz nimam kak dati na mizo. Še dobro, da je čez cesto supermarket. Kupim flajštre, jih nalimam in gas dalje. Da pridejo takole, spotoma, po 10ih dneh hoje? Nevzgojeni do konca.


Od obale do vasice...


Od tam do obale...


In vasice...


Potem pa ne do obale, ampak skozi palčkov gozd do znakovnega kaosa.




Pred mano in za mano ni nobenega romarja, v naslednji vasici pa živahen direndaj v baru. Ravno prav za pavzo.


Ko prispem na cilj in opravim z romarsko rutino (tuširanje, pranje perila, priprava postelje in ruzaka za jutri), stopim do Sidrarie in poizkusim kaj to je. Veliko šova za malo ali nič okusa. Sidra je neke vrste jabolčni mošt, že zavret in s 5,5% vsebnostjo alkohola. Steklenico odprejo s posebnim patentom, potem pa tekočino z višine nalijejo v kozarec (roka v kateri je kozarec nizko spodaj, roka s steklenico visoko zgoraj). Okus? Obupen! Nekaj med vinom, pivom in jabolčnikom, le da se zdi, da jeje pokvarjeno. Dobro porabljena 2,5 € :-)


Današnja cvetka: moj dan je danes zaznamovalo .... lulanje. Da, lulanje. Ne vem ali je vsak dan tako, ampak danes sem se zavedla, da res velikokrat lulam. Preden zapustim alberg najmanj 3x, potem dopoldan na potoladji 6x v grmovju in 2x v baru, popoldan pa 5x v grmovju in 1x v baru. Ko pridem v alberg najmanj 2x do trenutka, ko grem na večerjo, potem pa verjetno še vsaj 2x. Ampak hej, kdo šteje?!
Današnje spoznanje: imej toaletni papir vedno pri roki...ko najdeš odlično grmovje, ga je vredno izkoristiti.
Št. korakov: ni podatka.
Št. nadstropij: ni podatka.
Status nahrbtnika: ni sprememb.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. Dan: Padrón - O Cadavo - Castroverde - Lugo (61 km)

Slika
Ko smo se puncami zvečer pogovarjale o naslednjem dnevu, sem zaradi dejstva, da bo nedelja in da sta v dometu 35 km samo dve možnosti za spanje (in praktično nič drugega, ker gre za majhne vasice), napletla idejo, da potegnem do Luga. Iz heca. In iz firbca. Nobena se mi ni hotela pridružiti. Ampak ideja je dobra, kajne? Po vodniku naj bi bilo do tam 53 km. Povsem izvedljivo :-) Štartali smo zgodaj (ob 7ih). Bilo je mraz. Zelo mraz. Do kave, postrežene na še ne viden način. Potem je posijalo sonce in postalo je toplo. Št. romarjev se je strašno povečalo. Cca 20-30 jih je na poti...št., ki ga doslej nisem bila vajena. Se že čuti vpliv francoske poti? Priti do bara je loterija, do restavracije pa danes misija nemogoče. Malo kave in Coca-Cole, ostalo iz nahrbtnika. Zdi se mi, da celo pot jem. Da preprečim, da poide.energija, kajpak. V Castroverde se poslovim od romarjev. Pred menoj je še 20 km. Ura je 16:00. Najkasneje ob osmih bom v Lugo. Kar je super! Le da sem pozab...
Preberite več

22. Dan: O Pino - Santiago de Compostela (29 km)

Slika
Zajtrk prvakov, sonce in nebo brez oblakov ter zadnji pohodni dan. Odlična kombinacija! Množica romarjev je nepopisna. Sled pričakovanja je zaznati na vseh obrazih. Celo na stranišču - z gospo iz Mehike ugotoviva, da dekleta res kar naprej lulamo. Kadarkoli in kjerkoli. Zdaj ne mislim več, da imam samo jaz to težavo :-) Vzpon na Monte Gozo in očarljiv pogled na spomenik oznanjata, da smo blizu. Še nekaj korakov po hribu navzdol in tu je - Santiago de Compostela v vsem svojem blišču. Mesto je presenetljivo prazno, a prihod v romarski urad, kjer izdajajo Compostele, me šokira. 1 ura 45 minut čakanja. Potem obisk katedrale in konec. Pot je zaključena. Sklepne misli? Prezgodaj. Občutki? Počutim se fino. Vesela, da mi je uspelo, da sem tukaj in da bom kmalu sezula superge, si privoščila dolg in vroč tuš in malo počila:-) Povzetek? Pot je bila lepa, mirna in spokojna. Narava je na severu dih jemajoča, sprehodi po obali sproščujoči, ljudje prijazni in ...
Preberite več

14. Dan: Pola de Siero - Oviedo (21 km)

Slika
Koliko dela sem imela včeraj. Iz MOJEGA nahrbtnika vse ven, da se sploh spomnim, kaj in kje točno imam vse stvari. Potem vse ven iz novega in ugotoviti, kaj poslati domov in kaj nositi dalje. Debata z ostalimi romarji, ki so opazili nenavadno vedenje, opogumi mlado madžarko in me vpraša ali bi ji prodala spalko (ker imam dve). Je nima? Ima, ampak veliko...moja se ji zdi tako zelo priročna. Hitro se zmeniva in zamenjava. No, pa se je le nekaj dobrega izcimilo iz tega :-) Potem preberem komentarje, javne in privatne, in ugotavljam, da morda ne razumete, kaj se tukaj pravzaprav dogaja. Naj pojasnim... Romarji na Camino del Norte in Primitio v povprečju prehodijo 20 - 25 km na dan. Redki so tisti, ki jih naredijo 30 ali več. In skoraj nobenega, ki bi jih delal 40. Dodatno: trenutno so na poti predvsem starejši pari, večinoma iz Nemčije in Francije, ki se držijo sami zase. In seveda ne govorijo drugega jezika kot svojega. Kar je naporno v komunikaciji. Mladih je malo. Ti so simpatični, vs...
Preberite več