12. Dan: Nueve - Ribadesella - Priesca (42 km)

Brez kave. Ruzak na rame in hodi, dekle. Hodi. Ponoči je deževalo, na več mestih je bila pot blatna, luže pa kar čez in čez. Še telefon je crknil 3x, ker je bilo tako vlažno.



In glej, glej. Iz neznanega razloga so se začele pojavljati barve...mnogo njih :-)




Postanek v Ribadesella je bil oboje - dober in slab. Dobila sem email, da bo moj ruzak danes prispel v Oviedo, z letom IB8333 in da za več informacij lahko pokličem oddelek za izgubljeno prtljago na tem letališču. To je vse - brez podatka kdaj, kako in kaj naj naprej. Pokličem na letališč. Nihče se ne javi. Itak;( Slabo pri postanku je bilo dejanje opustitve moje steklenice za vodo na mizici, kar sem ugotovila po cca 1 uri hoje, že precej žejna in seveda brez kakšnega pitnika ali bara ob poti. Grrrrr...





Ponovno pokličem na letališču. Nič.
Nadaljujem po poti, ob plaži, pa v notranjost in tako dalje. V zadnjem delu poti me tetive začnejo opozarjati nase. Kot da bi imele rock'n'roll zabavo tam zadaj... Ker sem rezervirala posteljo v albergu in ker se s tem ne gre igrati, stisnem zobe in hodim. Medtem ponovno pokličem na letališče. Nič.




Vreme se spremeni. Tik za oblaki sije sonce. Postane zadušljivo vroče, vlažno, zatohlo. Prispem do male vasice, od boga pozabljene...v daljavi sicer slišim zvonjenje kravjih zvoncev, človeka ne vidim nobenega. Le kaj se je zgodilo tem ljudem?
Pokličem na letališče. Nič.


Prispem v alberg. Končno!!! Hospitaliera me popiše in dobim svojo sobo...ker ni gužve gre pričakovati, da bo tako tudi ostalo. Jupiiiii!!!!


V vasici ni trgovine, bara ali restavracije. Zato ima alberg osnovne sestavine za prijetno regeneracijo. Vino tinto in makaroni milanese s tuno in sirom. Slednje skuham za večerjo, pridružita se mi še dva romarja. Pojedli smo vse :-)
Današnja cvetka: ob 18:30 so me poklicali z letališča (ruzak je prispel ob 14:36) in me vprašali ali ga bom prišla iskat 30.5. ali prej????? Nič ne bom hodila k vam, vi ga boste dostavili meni!!! Danes dostava ne deluje. Štarta jutri ob 11ih. Kateri je vaš točen naslov za dostavo, señiorita? Nimam ga, ker hodim in se vsak dan znova odločim, kje bom spala! Ali pa se drugi odločijo namesto mene!!!! Zmeniva se, da me dopoldan pokliče se 1x. Pojma nimam, kako bomo tole speljali ;(
Današnje spoznanje: upanje umre zadnje.
Št. korakov: ni podatka.
Št. nadstropij: ni podatka.
Status nahrbtnika: prispel v Oviedo, čaka na dostavo.

Komentarji

  1. Manca28. maj 2017 ob 13:17

    Ooooo, kako čedni kamenčki. Upam, da si vzela kakšnega zame. Ravno pravšnji za v žep :). Žep velikana.

    OdgovoriIzbriši
  2. Seba28. maj 2017 ob 13:44

    Tina nauči jih kozjih molitvic :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Luka28. maj 2017 ob 20:24

    No, mogoce bo pa uspelo tole z nahrbtnikom, fingers crossed!

    Upam samo da ti ne bo odvec glede na to.da si se navadila light weight potovanja ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Unknown29. maj 2017 ob 10:31

    Dobra si Tina kar veselo naprej ruzak pa itak pride hahaha!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. Dan: Padrón - O Cadavo - Castroverde - Lugo (61 km)

Slika
Ko smo se puncami zvečer pogovarjale o naslednjem dnevu, sem zaradi dejstva, da bo nedelja in da sta v dometu 35 km samo dve možnosti za spanje (in praktično nič drugega, ker gre za majhne vasice), napletla idejo, da potegnem do Luga. Iz heca. In iz firbca. Nobena se mi ni hotela pridružiti. Ampak ideja je dobra, kajne? Po vodniku naj bi bilo do tam 53 km. Povsem izvedljivo :-) Štartali smo zgodaj (ob 7ih). Bilo je mraz. Zelo mraz. Do kave, postrežene na še ne viden način. Potem je posijalo sonce in postalo je toplo. Št. romarjev se je strašno povečalo. Cca 20-30 jih je na poti...št., ki ga doslej nisem bila vajena. Se že čuti vpliv francoske poti? Priti do bara je loterija, do restavracije pa danes misija nemogoče. Malo kave in Coca-Cole, ostalo iz nahrbtnika. Zdi se mi, da celo pot jem. Da preprečim, da poide.energija, kajpak. V Castroverde se poslovim od romarjev. Pred menoj je še 20 km. Ura je 16:00. Najkasneje ob osmih bom v Lugo. Kar je super! Le da sem pozab...
Preberite več

22. Dan: O Pino - Santiago de Compostela (29 km)

Slika
Zajtrk prvakov, sonce in nebo brez oblakov ter zadnji pohodni dan. Odlična kombinacija! Množica romarjev je nepopisna. Sled pričakovanja je zaznati na vseh obrazih. Celo na stranišču - z gospo iz Mehike ugotoviva, da dekleta res kar naprej lulamo. Kadarkoli in kjerkoli. Zdaj ne mislim več, da imam samo jaz to težavo :-) Vzpon na Monte Gozo in očarljiv pogled na spomenik oznanjata, da smo blizu. Še nekaj korakov po hribu navzdol in tu je - Santiago de Compostela v vsem svojem blišču. Mesto je presenetljivo prazno, a prihod v romarski urad, kjer izdajajo Compostele, me šokira. 1 ura 45 minut čakanja. Potem obisk katedrale in konec. Pot je zaključena. Sklepne misli? Prezgodaj. Občutki? Počutim se fino. Vesela, da mi je uspelo, da sem tukaj in da bom kmalu sezula superge, si privoščila dolg in vroč tuš in malo počila:-) Povzetek? Pot je bila lepa, mirna in spokojna. Narava je na severu dih jemajoča, sprehodi po obali sproščujoči, ljudje prijazni in ...
Preberite več

14. Dan: Pola de Siero - Oviedo (21 km)

Slika
Koliko dela sem imela včeraj. Iz MOJEGA nahrbtnika vse ven, da se sploh spomnim, kaj in kje točno imam vse stvari. Potem vse ven iz novega in ugotoviti, kaj poslati domov in kaj nositi dalje. Debata z ostalimi romarji, ki so opazili nenavadno vedenje, opogumi mlado madžarko in me vpraša ali bi ji prodala spalko (ker imam dve). Je nima? Ima, ampak veliko...moja se ji zdi tako zelo priročna. Hitro se zmeniva in zamenjava. No, pa se je le nekaj dobrega izcimilo iz tega :-) Potem preberem komentarje, javne in privatne, in ugotavljam, da morda ne razumete, kaj se tukaj pravzaprav dogaja. Naj pojasnim... Romarji na Camino del Norte in Primitio v povprečju prehodijo 20 - 25 km na dan. Redki so tisti, ki jih naredijo 30 ali več. In skoraj nobenega, ki bi jih delal 40. Dodatno: trenutno so na poti predvsem starejši pari, večinoma iz Nemčije in Francije, ki se držijo sami zase. In seveda ne govorijo drugega jezika kot svojega. Kar je naporno v komunikaciji. Mladih je malo. Ti so simpatični, vs...
Preberite več