8. Dan: Güemes - Santander - Boo de Pielagos (28 km)

Filozofija...Zapletena veda. A v tem primeru ne tako zelo. Padre Ernesto je bil točen kot cerkvena ura. Ob 19:30 nas je posedel v okroglo sobo in začel pripovedovati svojo zgodbo. Na mestu, kjer danes stoji alberg, so živeli njegovi stari starši, ki so imeli 15 otrok, med njimi njegova mama, ki je imela 5 otrok - 4 deklice in 1 sina. Očitno :-) Ernesto se je šolal na teološki fakulteti in na začetku kariere odšel mašovat v majhno vasico na Rio Pico del Europa. Tamkajšnji verniki so bili pastirji, vsi nepismeni, a z veliko izkušnjami in zdravo kmečko pametjo. Izkazalo se je, da se je on učil od njih in ne obratno. Potem si je privoščil eno leto odmora, potovanj po afriki in južni ameriki, ki so na koncu nanesla 27 mesecev. Prehodil je ogromno km in srečal morje nesebičnih in preprostih ljudi. Porodila se ideja, da odpre alberge v domačem kraju. Sprva za povsem verske potrebe, pred 18 leti pa je na vrata potrkal prvi romar. Od takrat jih na leto pride cca 10.000. Alberg deloma sestoji iz stare domačije, del so dogradili kasneje. Vse je reciklirano in narejeno ročno ter prostovoljno. Albergue je last vseh in nikogar in tu je za romarje, še pravi oče Ernesto. Gospod pri svojih 80ih letih oddaja spokojno energijo moža, ki je izkusil marsikaj in spoznal, da poti življenja ne pletejo titule in kariere, ampak tvoje lastne izkušnje, spoznanja in mir, ki ga nosiš v sebi. Ne vem zakaj in kako, ampak možakarju sem verjela, zdel se je pristen in iskren. Večer se zaključi z večerjo (dve vrsti juh zaradi katerih imam zjutraj manjše prebavne težave) in mirnim spanjem - čepki delujejo!

Po zajtrku nadaljujem...izberem daljšo pot ob obali, ki ponuja čudovite razglede, šumenje valov deluje pomirjujoče. Hoja po mivki in mrzlo morje, ki se plazi po žilah pa spravlja energijo v telo.

Novo presenečenje! Pot se nadaljuje z barko do Santanderja - odličen odmor po 15 km. In potreben, kot se izkaže v nadaljevanju :-)

Ko lahkotno prispem v mesto Santander si želim štirih stvari - kremo za alergije na sonce (jebemtiš, res je močno in srbeči mehurčki se pojavljajo povsod po telesu), pokrivala in rute ter pizze. Dobim vse, razen kape - ampak ruta/šal reši tudi ti zagato :-)
Sonce pripeka, pot iz mesta seveda vodi po asfaltu in ob prometni cesti. Bi lahko človek imel malo miru, prosim?!  Dan se zdi dolg, čeprav ni. Znajdem se pred alberguem in se odločim ostati. Vino tinto, oddih na terasi in klepet s sotrpini. Dober dan :-)

Današnja cvetka: alergija na sonce se očitno vidi od daleč. Od gospe iz Kölna sem danes v dar dobila lepo, viskozno majico z dolgimi rokavi. Sicer se ne sklada z mojim novim šalom, ampak je bila podarjena in kot zgledna romarka jo moram sprejeti, kajne?
Današnje spoznanje: ne potrebujem velikega nahrbtnika, da se počutim romarsko.
Št. korakov: ni  podatka.
Št. nadstropij: ni podatka.
Status nahrbtnika: se išče.