Pa začnimo...
Včeraj, točno ob 14:55 je avtobus za Müenchen odpeljal z Ljubljanskega kolodvora. Ob 20:15 bom na cilju, kjer me bo čakala prijateljica in mi za eno noč odstopila posteljo :-)
Potem pa: mejna kontrola ob vstopu v Nemčijo povzroči velikanski zastoj - čakamo 45 minut. Ko nas policist mrkega pogleda, s pištolo pripeto na desni strani bokov in avtomatsko puško povezneno čez levo ramo, pregleda in preveri, nadaljujemo. Do obsežnih del na avtocesti - čakamo dodatnih 45 minut. Šofer je potem sicer stopil na gas, spotoma ga je slikal še radar, vendar smo na glavni kolodvor v Müenchen prispeli šele ob 21:30.
Malo čez deseto uro pa sem bila že deležna okusnega, zdravega, toplega in domačega obroka. Namesto sladice mi prijateljica postreže Seedlip & Tonic. Zelo moderna brezalkoholna pijača, ki jo na veliko pijejo v Angliji. Poizkusim....in ostanem razočarana. Še tisti tipični tonic okus je odnesel ta Seedlip;( Nekaj grenkenga, z okusom po limoni, če se zares potrudiš...sicer pa samo navaden, rahlo postan tonik.
Danes se zbudim zelo zgodaj. Mehur priganja na WC. Sledi zajtrk potem pa proti letališču Müenchen, od tam v Barcelono. Tu počakam 4 ure in si krajšam čas s klepetom z enim od novopečenih romarjev (jakobova školjka, pripeta na nahrbtnik sporoča njegov namen že od daleč). Potem se vkrcam na letalo za Irun (uradno San Sebastian). Kratek let mine brez posebnosti. Potem pa....
Današnja cvetka: medtem ko čakam ob traku, ki pridno vozi prtljago z letala, razmišljam v katero smer moram, ko stopim iz letališke stavbe. In ali je hotelska soba približno taka kot si želim da bi bila...misli me odnesejo in pred menoj se pojavi prazen trak....nobenega kosa prtljage ni na njem. Mojega nahrbtnika pa tudi ne...?! Vprašam gospoda, ki izgleda kot da je zaposlen tam ali je to vse od prtljage. Da, ravnodušno odvrne. Ne!!!!! Mojega ruzaka ni bilo!!!!! Gospa, obrnite se na reklamacije, je vse kar mi reče nazaj. Grrrrrr....jeza, obup, žalost... Kaj naj zdaj? Pri sebi imam samo denarnico in telefon. In 6 cigaret. Grem na reklamacije in glej glej...isti gospod od prej. Popiše podatke z letalske karte in mi svetuje naj zjutraj pokličem. Morda bom imela srečo in bo ruzak pripeljalo letalo, ki prileti iz Barcelone ob 8ih. ????? In to je vse. Postrgam se ven in si prižgem cigaret. Da se malo umirim.
Današnje spoznanje: zobno ščetko dobiš v vsaki trgovini.
Št. prehojenih korakov (izmerila Garmin Vivosmart HR): 13.266
Potem pa: mejna kontrola ob vstopu v Nemčijo povzroči velikanski zastoj - čakamo 45 minut. Ko nas policist mrkega pogleda, s pištolo pripeto na desni strani bokov in avtomatsko puško povezneno čez levo ramo, pregleda in preveri, nadaljujemo. Do obsežnih del na avtocesti - čakamo dodatnih 45 minut. Šofer je potem sicer stopil na gas, spotoma ga je slikal še radar, vendar smo na glavni kolodvor v Müenchen prispeli šele ob 21:30.
Malo čez deseto uro pa sem bila že deležna okusnega, zdravega, toplega in domačega obroka. Namesto sladice mi prijateljica postreže Seedlip & Tonic. Zelo moderna brezalkoholna pijača, ki jo na veliko pijejo v Angliji. Poizkusim....in ostanem razočarana. Še tisti tipični tonic okus je odnesel ta Seedlip;( Nekaj grenkenga, z okusom po limoni, če se zares potrudiš...sicer pa samo navaden, rahlo postan tonik.
Današnja cvetka: medtem ko čakam ob traku, ki pridno vozi prtljago z letala, razmišljam v katero smer moram, ko stopim iz letališke stavbe. In ali je hotelska soba približno taka kot si želim da bi bila...misli me odnesejo in pred menoj se pojavi prazen trak....nobenega kosa prtljage ni na njem. Mojega nahrbtnika pa tudi ne...?! Vprašam gospoda, ki izgleda kot da je zaposlen tam ali je to vse od prtljage. Da, ravnodušno odvrne. Ne!!!!! Mojega ruzaka ni bilo!!!!! Gospa, obrnite se na reklamacije, je vse kar mi reče nazaj. Grrrrrr....jeza, obup, žalost... Kaj naj zdaj? Pri sebi imam samo denarnico in telefon. In 6 cigaret. Grem na reklamacije in glej glej...isti gospod od prej. Popiše podatke z letalske karte in mi svetuje naj zjutraj pokličem. Morda bom imela srečo in bo ruzak pripeljalo letalo, ki prileti iz Barcelone ob 8ih. ????? In to je vse. Postrgam se ven in si prižgem cigaret. Da se malo umirim.
Današnje spoznanje: zobno ščetko dobiš v vsaki trgovini.
Št. prehojenih korakov (izmerila Garmin Vivosmart HR): 13.266
Sem se pogovarjal s Kokotom in mi je rekel, da po treh dneh nahrbtnika še vedno ni od nikoder in, da si kljub temu odrinila. Pogumno :)
OdgovoriIzbrišiMočno upam, da ga kmalu najdejo in, da bo Camino nato res Buen.
Lepe pozdrave izpod Alp :)